Atopijski dermatitis pri otrocih, mladostnikih in odraslih
Skrb za kožo atopika
Dojenčki in malčki
(0–5 let)
Atopijski dermatitis (AD) se v najzgodnejšem obdobju pogosto kaže kot suha, pordela in srbeča koža na licih, trupu in ekstenzornih predelih okončin. Kožna pregrada je pri teh otrocih manj učinkovita. Zaradi tega koža hitreje izgublja vlago, dražilne snovi pa lažje vstopajo in povzročajo vnetje ter srbenje. Bolezen ni nalezljiva; otrok se lahko normalno razvija, obiskuje vrtec in raziskuje svet, le koža potrebuje bolj skrbno nego.
Temelj vsakdanje oskrbe je nežna higiena in takojšnje vlaženje kože. Kopel ali prha naj bosta kratki in mlačni, čistila pa blaga in brez dišav. Kožo po umivanju le popivnamo in v nekaj minutah nanesemo vlažilno kremo ali mazilo, ki deluje kot »vezivo« in pomaga zapreti razpoke v pregradi. Mehka bombažna oblačila, čim manj volne in grobih tkanin ter redno krajšanje nohtov zmanjšajo draženje in praskanje, kar prepreči poslabšanja. Vlažilna nega že pri dojenčkih pogosto zmanjša tveganje za izbruhe v naslednjih mesecih.
Starši naj bodo pozorni na znake okužbe kože, kot so rumenkaste krastice, izcedek, rdečina, bolečina ali vročina. V takih primerih je potreben posvet pri pediatru. Če so izbruhi pogosti ali trdovratni, bo zdravnik poleg vlažilcev predpisal protivnetna kortikosteroidna mazila oziroma inhibitorje kalcinevrina, ki jih uporabljamo ciljno na obolelih mestih kot ga predpiše zdravnik in z njihovo uporabo začnemo čim hitreje ob poslabšanju. Antihistaminiki (zdravila proti alergijam) običajno ne zmanjšajo srbenja pri AD, razen če ima otrok hkrati še druge težave. Ob vztrajnih težavah, pogostih poslabšanjih in ob pogosti potrebi po uporabi večjih količin topikalnih protivnetnih mazil se z izbranim družinskim zdravnikom oziroma pediatrom pogovorite o eventuelni potrebi o napotnitvi k dermatologu.
Šolski otroci (6–12 let)
V šolskem obdobju je koža najpogosteje prizadeta v predelu komolčnih in kolenskih pregibov, v področju zapestij in narti. Takrat je za vzdrževanje najpomembnejša dosledna rutina. Koža se pogosto poslabša ob znojenju, kloru v bazenu, suhem zraku in pri stiku z dražečimi snovmi ali dokazanimi alergeni ter ob stresu. Dobro je, da otrok zjutraj in zvečer redno uporablja vlažilno nego ter po športu ali plavanju čim prej skoči pod mlačno prho, kožo popivna in jo ponovno namaže. Majhna tuba vlažilne kreme v torbi ali šolski omarici je praktičen način, da se koža zaščiti tudi sredi dneva.
Pomemben del obvladovanja AD v šoli je odprta komunikacija. Učiteljem in športnim pedagogom lahko starši posredujejo kratek, jasen načrt nege: katera mazila otrok uporablja, kdaj jih potrebuje in kaj mu v okolju škodi. Tako otrok dobi dovoljenje, da se po telovadbi umije in namaže, ne da bi izpadel iz ritma pouka. Razlaga sošolcem, da AD ni nalezljiv, pomaga zmanjšati strah pred stikom z otrokom z vidnimi spremembami, pravtako se izognemo zbadljivkam in nerodnostim, otrok pa se nauči samozavestno povedati, kaj potrebuje, da mu bo udobno v lastni koži.
Ob večjih izbruhih zdravnik predpiše kratkotrajno, ciljno uporabo protivnetnih kortikosteroidnih mazil ali inhibitorje kalcinevrina. Strah pred takimi zdravili ni potreben, če jih uporabljamo po navodilih – cilj je hitro ob prvih znakih srbeža in rdečine »ugasniti požar« in nato vzdrževati dobro pregrado z vlažilci, oziroma pri hujših oblikah AD se je potrebno poslužiti proaktivnega topikalnega zdravljenja z protivnetnimmi zdravili. Kadar kljub dobri rutini in redni dosledni zadostni uporabi topikalne tako protivnetne kot indiferentne terapije težave vztrajajo, je smiselen pregled pri dermatologu, ki lahko predlaga dodatne možnosti zdravljenja, kot sta fototerapija in sistemska zdravila.
Mladostniki (13–19 let)
in odrasli
Tudi tukaj ostaja najbolj pogosto prizadeta koža v predelu komolčnih in kolenskih pregibov, zapestij in narti. Pogosto pa se pojavlja pri mladostnikih in odraslih posebna oblika AD pri kateri je pogosto prizadeta koža v predelu obraza, vek, vratu in rok. Lahko se AD pokaže s posebno klinično sliko dishidroze prstov rok in nog. Poznamo tudi numularno in prurigo obliko AD.
V najstniških letih na kožo močno vplivajo hormoni, stres, šport in kozmetika. AD se lahko poslabša po treningu, v obdobjih večje napetosti ali ob stiku z dražečimi snovmi ali dokazanimi alergeni. Mladostniki in odrasli naj izbirajo neodišavljene in preproste izdelke za nego; pred vadbo in po njej naj kožo nežno očistijo ter nanesejo vlažilno nego, doma pa naj po tuširanju ne odlašajo z nanosom kreme. Pri britju pomagata nežna pena brez alkohola in vlažilna nega po britju, pri ličilih pa zmernost in temeljito, a nežno odstranjevanje zvečer.
Samopodoba je v tem obdobju krhka, zato je pogovor o občutkih enakovreden pogovoru o kremi. AD ni ovira za šport, druženje ali tabor; pomeni le, da je treba imeti pri roki osnovni »komplet« – vlažilno kremo, blago čistilo in rezervno bombažno majico. Če razmišljajo o piercingu ali tetovaži, naj počakajo do mirnega obdobja, koža na predvidenem mestu ne sme biti vnetja, odločitev pa naj vedno spremlja posvet z zdravnikom. Kadar izbruhi pogosto motijo spanje ali vplivajo na učenje, delo in razpoloženje ter kakovost življenja, kljub dobri rutini in redni dosledni zadostni uporabi topikalne tako protivnetne kot indiferentne terapije je pomembno razmisliti o nadgradnji zdravljenja. Antihistaminiki navadno niso rešitev za srbenje pri AD, obstajajo pa sistemska zdravila, ki jih uvede dermatolog in lahko močno izboljšajo nadzor nad boleznijo.
Zdravljenje v najstniških letih in v odrasli dobi naj bo dogovor med bolnikom in zdravnikom. Bolnik ima glas in izbiro. Skupaj z zdravnikom si postavijo cilje – manj srbenja, manj izbruhov, boljši spanec – ter prilagodijo režim nege tako, da je uresničljiv med šolo, treningi, službo in družabnim življenjem. Ko se rutina ujame z življenjem, AD redkeje preseneča.
Vodnik za starše in skrbnike
Vloga staršev je ustvariti miren, predvidljiv okvir, v katerem je kožna nega samoumevna, a ne dominantna tema družinskega življenja.
Okolje
Prvi korak je okolje: neodišavljena čistila za kožo, sindeti, ki kože dodatno ne sušijo, dodatno izpiranje pri pranju, redno zračenje doma ter mehka, zračna oblačila. Po umivanju naj vlažilna nega sledi v nekaj minutah; tako »lepilo/vezivo« zapolni razpoke v kožni pregradi. Pri malčkih pomagajo kratki nohti in po potrebi bombažne rokavičke za noč, pri šolarjih in najstnikih pa pogovor o sprožilcih, skrbna rutina glede nege kože po športu in dogovor s šolo glede možnosti umivanja in mazanja.
Okolje
Prvi korak je okolje: neodišavljena čistila za kožo, sindeti, ki kože dodatno ne sušijo, dodatno izpiranje pri pranju, redno zračenje doma ter mehka, zračna oblačila. Po umivanju naj vlažilna nega sledi v nekaj minutah; tako »lepilo/vezivo« zapolni razpoke v kožni pregradi. Pri malčkih pomagajo kratki nohti in po potrebi bombažne rokavičke za noč, pri šolarjih in najstnikih pa pogovor o sprožilcih, skrbna rutina glede nege kože po športu in dogovor s šolo glede možnosti umivanja in mazanja.
Prehrana in rutina
Prehrana naj bo uravnotežena; posebne izločitvene diete brez jasne diagnoze alergije, običajno niso koristne in lahko škodijo. Redna cepljenja potekajo normalno, ob večjih izbruhih pa odločitev prilagodite v dogovoru s pediatrom. Dobro je imeti pripravljen kratek pisni načrt nege za učitelje, trenerje ali skrbnike na taboru ter majhen komplet z vlažilcem in blagim čistilom. Na potovanjih in dejavnostih zunaj doma se rutina ne sme izgubiti – prav tedaj je koža pogosto bolj izpostavljena.
Srbenje
Pri AD antihistaminiki praviloma ne olajšajo srbenja, zato se osredotočamo na lajšanje srbeža z vlaženjem kože, pravilno uporabo protivnetnih mazil in po potrebi z uvedbo sodobnih sistemskih zdravil. Najmočnejše orodje staršev pa ostajata mirna vztrajnost in podpora. Otrok in mladostnik bo z jasnim načrtom in vašo spodbudo lahko živel polno, aktivno in samozavestno.
