Atopijski dermatitis
Atopijski dermatitis (AD) je kronična vnetna, ekcematoidna bolezen kože, ki se pogosto pojavi že v zgodnjem otroštvu, lahko pa vztraja tudi v odrasli dobi ali se takrat prvič pojavi. Za AD so značilna izboljšanja in nepredvidljiva poslabšanja kože. Spremembe so simetrično razporejene. V akutni fazi vidimo neostro omejene ekcematoidne spremembe z rdečino, mehurčki in rosenjem, v kronični fazi pa z bunčicami, lihenifikacijo (področje zadebeljene in usnjate kože s poudarjenimi kožnimi gubami in luščenjem, ki nastane zaradi kroničnega drgnjenja ali praskanja), krastami in luščenjem. Koža je pri bolnikih suha in srbeča. Gre za najpogostejšo obliko ekcema. Atopijski dermatitis (AD) ni nalezljiv, vendar pomembno vpliva na kakovost življenja, predvsem zaradi vidnih sprememb, kot zaradi neprijetnih simptomov, predvsem hudega nevzdržnega srbeža, ki vodi v motnje spanja. AD vpliva tudi na mentalno zdravje.
Pojavnost AD v Sloveniji in v svetu
SLOVENIJA
20 % otrok in 2-10 % odraslih
SVET
15-20 % otrok in 2-10 % odraslih
Po svetu ima AD približno 15–20 % otrok in 2–10 % odraslih. V Sloveniji so številke primerljive: bolezen prizadene okoli 20 % otrok, pri večini v cca 40 % se stanje v puberteti izboljša. A se kasneje lahko ponovno pojavi v obliki AD ali v obliki ekcema rok, dishidroze (kožna bolezen, pri kateri se na prstih rok, na dlaneh ali na podplatih pojavljajo močno srbeči mehurčki, ki kasneje počijo) pri odraslih. Pri 10–20 % se simptomi prvič pojavijo po 18 letu in v manj kot 5 % šele po 60 letu starosti.
Kdo zboli pogosteje
Bolj pogosto zbolijo otroci; bolezen se najpogosteje začne med 6. mesecem in 5. letom starosti. V otroštvu nekoliko pogosteje zbolevajo dečki, v odrasli dobi pa pogosteje zbolijo ženske.
AD je pogosto povezan z družinsko nagnjenostjo k atopijskim boleznim, astmi in senenemu nahodu. Če imata AD ali druge atopijske bolezni oba starša, je verjetnost za nastanek bolezni pri otroku bistveno večja.
Vzroki in razlogi za nastanek AD
Mikrobi na koži (mikrobiom)
Pri AD se poruši ravnotežje kožnih mikrobov: koristnih bakterij je manj, nekatere (na primer Staphylococcus aureus) se preveč namnožijo in dodatno dražijo kožo ter spodbujajo vnetje. Ob poslabšanju kože lahko na primer na koži izoliramo le Staphylococcus aureus.
Okolje in vsakodnevne navade (sprožilci)
Izbruhe poslabšajo mrzel ali zelo suh zrak, pogoste vroče prhe, dišave v kozmetiki in detergentih, grobe tkanine (volna), znojenje, klor v bazenu, trda voda, onesnaženje zraka in stres. Ti dejavniki ne povzročajo bolezni same po sebi, lahko pa sprožijo poslabšanje pri osebah, ki so nagnjene k AD.
Starost, hormoni in kožne posebnosti
AD se pogosto začne v zgodnjem otroštvu. V puberteti in odrasli dobi lahko na potek bolezni vplivajo hormonske spremembe, potenje in življenjski slog (šport, kozmetika, britje).
Gre za preplet dedne nagnjenosti, oslabele kožne pregrade in pretiranega napačnega vnetnega odziva, na kar se nato “prilepijo” še mikrobi in okoljski sprožilci.
Dednost in genetika
V družinah z atopijo (ekcem, astma, seneni nahod) je AD pogostejši. Vemo, da ima delež bolnikov okvarjen gen za FLG in s tem okvarjen protein filagrin, ki kožne celice pomaga držati skupaj. Takšna koža težje zadržuje vlago in je bolj prepustna za alergene in mikrobe.
Oslabljena kožna pregrada
Koža pri AD izgublja vodo hitreje, ker je v njej manj kožnih maščob (ceramidov) in “veziva”, ki bi celice držalo skupaj. Posledica je suhost, razpoke in lažji vstop iritantov, alergenov ter mikrobov, kar pa sproži vnetje in srbež.
Pretiran vnetni odziv
(imunološka disfunkcija)
Ko pregrada pušča, kožne celice sprožijo “alarm”, imunski sistem se odzove preburno, predolgo in predvsem napačno. Vnetje se sámo vzdržuje, srbež narašča, koža se zadebeli in nastane začaran krog srbeža-praskanja-slabšanja kožne pregrade.
“Premočen” imunski odziv (imunološka disfunkcija): vztrajna rdečina in izbruhi
Vnetje, v katerem imajo vodilno vlogo specifični vnetni mediatorji, postane pri AD prekomerno in dolgotrajno. To vzdržuje rdečino, zadebelitev kože in ponavljajoče izbruhe ter hkrati zavira popravljanje pregrade. Zadnja znanstvena dognanja poudarjajo, da je prav ta povezava med epitelom in imunskim sistemom osrednja patofiziološka značilnost AD.
Kaj se pri atopijskem dermatitisu dogaja v koži?
Kožo ali kožno pregrado si lahko predstavljamo kot zid iz opek, ki ga drži skupaj lepilo, ki ga predstavljajo kožne maščobe in beljakovine. Pri atopijskem dermatitisu je tega »lepila« premalo ali pa ne deluje optimalno. Posledično voda iz kože hitreje izhlapeva in koža postane suha, napeta in nagnjena k razpokam. Dražilci, alergeni in mikrobi lažje prodrejo v kožo in sprožijo vnetni odziv ter izzovejo srbenje. Koža sproži alarm, obrambni imunski sistem se odzove premočno, živčni končiči v koži pa postanejo preobčutljivi — nastaneta srbež in vnetje.
Slabša kožna pregrada: hitrejše izhlapevanje vode in večja prepustnost
Zgornja plast kože (rožena plast) je zgrajena iz “opek” (kožnih celic) in “lepila/veziva” (lipidov, predvsem ceramidov, ter strukturnih beljakovin, npr. filagrina). Pri AD je tega lepila manj ali je neurejeno, zato koža težje zadržuje vlago in je bolj prepustna za dražila in alergene. K rahljanju pregrade prispevajo prirojene spremembe (npr. mutacije v genu filagrin), pa tudi vnetni signali, ki dodatno znižajo izražanje ključnih beljakovin pregrade. Tako nastane suha, razpokana koža, ki se lažje vname.
“Alarm” v povrhnjici: epitel sproži vnetje
Ko pregrada popusti, keratinociti (celice, ki proizvajajo keratin, ki drži kožne celice in plasti skupaj) sprostijo t. i. alarminske signale. Ti signali povedo obrambnemu sistemu, da je koža ogrožena, in sprožijo vnetni odziv. To vnetje samo po sebi dodatno slabi pregrado (zmanjšano nastajanje filagrina in drugih beljakovin ter spremembe lipidov), zato se krog “puščajoča pregrada → alarm → vnetje → še slabša pregrada” sam vzdržuje in povzroča vedno slabše stanje .
Preobčutljivo kožno živčje: nastanek in ojačanje srbeža
Živčni končiči v koži ob takem vnetju postanejo prekomerno občutljivi. Posebno pomembna je takoimenovana pot IL-31, ki deluje neposredno na senzorične živce in je ključen generator kroničnega srbenja. To pojasnjuje, zakaj antihistaminiki pri AD navadno ne zaležejo, saj glavni “povzročitelji” srbeža tečejo po ne-histaminski poti, kjer ne delujejo antihistaminiki (zdravila proti alergijam).
Mikrobiomsko neravnovesje: dodatno gorivo za vnetje in srbež
Pri AD se pogosto zmanjša raznolikost kožnega mikrobioma, medtem ko se bakterija Staphylococcus aureus prekomerno namnoži. Njegovi toksini in encimi dodatno dražijo kožo oziroma nekateri bolniki razvijejo preobčutljivost na le te toksine. Vse to dodatno slabi kožno pregrado in ojačujejo vnetje, zato so izbruhi pogostejši in dolgotrajnejši. Vzdrževanje ravnovesja mikrobioma je zato del celostnega obvladovanja bolezni.
MATEJA STARBEK ZORKO
dr. med. spec. dermatovenerologije
Več o AD skozi oči specialista dermatovenerologije
Atopijski dermatitis v blagi obliki dobro prepoznajo in zdravijo izbrani družinski zdravniki in pediatri. Za zdravljenje zmernega do hudega atopijskega dermatitisa pa so odgovorni specialisti za kožo – dermatovenerologi. Cilji zdravljenja morajo biti realni in osredotočeni na izboljšanje kože, zmanjšanje simptomov, srbeža in izboljšanje spanja in kakovosti življenja ter preprečevanje nepredvidljivih zagonov AD.
Komorbidnosti: predvsem atopijske bolezni (astma, seneni nahod, alergija na živila)
Če atopijski dermatitis ni dobro obvladan, se lahko pojavijo:
- ponavljajoče se okužbe kože (bakterijske, virusne, glivične),
- motnje spanja, utrujenost, težave pri učenju ali delu,
- psihološke posledice – tesnoba, depresija, socialna izolacija.
Zato je pomembno, da se AD zdravi celostno in pravočasno.
Zdravljenje atopijskega dermatitisa
Kako se pripraviti na obisk pri dermatovenerologu
Da bo pregled čim bolj koristen, se je dobro pripraviti:
→ Prinesite seznam sistemskih zdravil, ki jih trenutno uporabljate.
→ Prinesite seznam topikalnih zdravil (kortikosteroidov ali inhibitorjev kalcinevrina) ter seznam indiferentnih krem, ki jih trenutno uporabljate. Zdravnika bo zanimalo tudi koliko teh pripravkov porabite npr. na mesec ali na pol leta.
→ Opišite, kako pogosto imate izbruhe in zapišite eventuelne dokazane ali osumljene poslabševalce ali sprožitelje.
→ Prinesite seznam dokazanih alergenov.
→ S seboj prinesite ostalo medicinsko dokumentacijo o predhodnih pregledih pri dermatologu ali alergologu.
→ Če je mogoče, prinesite fotografije iz obdobij, ko je koža v najslabšem stanju (če ob pregledu ni izbruhov).
Kdaj do specialista - dermatovenerologa
→ Ob obsežni prizadetosti kože kljub pravilni uporabi topikalnih kortikosteroidov
→ Pogosti izbruhi kljub redni negi in pravilni zadostni proaktivni uporabi topikalnih zdravil.
→ Prizadeta posebna mesta, roke, obraz, spolovilo
→ Močan srbež in motnje spanja, utrujenost, težave pri koncentraciji
→ Ob okužbi kože (rumenkaste krastice, bolečina, izcedek). Nujno ob sumu na herpetično razširjeno okužbo: razširjeni boleči mehurčki, visoka vročina.
Kako do zdravnika dermatovenerologa
Bolnike s topikalno protivnetno terapijo neobvladanim zmernim do hudim AD izbrani družinski zdravnik ali pediater napoti z ustrezno stopnjo napotnice na pregled k dermatovenerologu. Pomembno: dermatovenerologi niso prisotni le v Ljubljani in Mariboru – najdete jih tudi v drugih večjih bolnišnicah ali zdravstvenih domovih po Sloveniji in pomembno je vedeti, da danes lahko tudi lokalni dermatolog predpiše napredno terapijo za zdravljenje AD.
POMEMBNO: Zakaj antihistaminiki (zdravila proti alergijam) pri srbenju ne pomagajo?
Pri AD srbenje in vnetje nista posledica histaminskega odziva, kot pri alergijah (npr. seneni nahod), ampak drugih imunskih poti. Zato antihistaminiki, ki blokirajo histamin, na simptome AD večinoma ne učinkujejo. Lahko sicer pomagajo bolnikom, ki imajo hkrati alergijski rinitis ali koprivnico, ne pa kot osnovno zdravljenje AD.V evropskih priporočilih za zdravljenje atopijskega dermatitisa so zato tako sistemski antihistaminiki prve generacije kot druge generacije odsvetovani.
POMEMBNO: Zakaj antihistaminiki (zdravila proti alergijam) pri srbenju ne pomagajo?
Pri AD srbenje in vnetje nista posledica histaminskega odziva, kot pri alergijah (npr. seneni nahod), ampak drugih imunskih poti. Zato antihistaminiki, ki blokirajo histamin, na simptome AD večinoma ne učinkujejo. Lahko sicer pomagajo bolnikom, ki imajo hkrati alergijski rinitis ali koprivnico, ne pa kot osnovno zdravljenje AD.V evropskih priporočilih za zdravljenje atopijskega dermatitisa so zato tako sistemski antihistaminiki prve generacije kot druge generacije odsvetovani.
Potek zdravljenja atopijskega dermatitisa
Zdravljenje atopijskega dermatitisa temelji na redni negi z emolienti, nežnem čiščenju ter zgodnjem obvladovanju vnetja z lokalnimi kortikosteroidi ali zaviralci kalcinevrina. Pri sumu na superinfekcijo se uvede ciljno protimikrobno zdravljenje, srbenje pa se lajša predvsem z nadzorom vnetja in ustrezno nego kože. Pri razširjeni ali vztrajni bolezni sta učinkoviti tudi fototerapija in fotokemoterapija. Pri zmernih do hudih oblikah se uporablja sistemsko zdravljenje – vključno z najsodobnejšimi biološkimi zdravili in JAK inhibitorji – ki ga vodi dermatovenerolog in lahko bolnikom bistveno izboljša kakovost življenja.
Kožna pregrada je temelj
Vlažilci niso le kozmetika, temveč osnovno zdravljenje.
Manj dražil
Brez dišav, brez grobih tkanin; dajte prednost bombažu.
Prhe naj bodo kratke in ne prevroče
In po prhanju takoj nanesite nego.
Ne bojte se zdravil
Pravilno uporabljena lokalna in sodobna sistemska zdravila, ki izboljšajo kožo in simptome, srbež ter spanje.
Antihistaminiki niso rešitev
Antihistaminiki običajno niso rešitev za AD, pomagajo le ob sočasnih alergijah.
Pet ključnih sporočil za vsak dan
Atopijski dermatitis pri otrocih, mladostnikih in odraslih
V različnih življenskih obdobjih se atopijski dermatitis kaže na različne načine:
V najzgodnejšem obdobju se pogosto kaže kot suha, pordela in srbeča koža na licih, trupu in ekstenzornih predelih okončin. V šolskem obdobju je koža najpogosteje prizadeta v predelu komolčnih in kolenskih pregibov, v področju zapestij in narti. Pri mladostnikih in odraslih pa se lahko pojavi posebna oblika AD pri kateri je pogosto prizadeta koža v predelu obraza, vek, vratu in rok.
naši odgovori na vaša vprašanja
Pogosto zastavljena vprašanja
Je AD nalezljiv?
Ne.
Lahko otrok hodi v vrtec/šolo in na šport?
Da. Le poskrbite za prho in vlaženje po znojenju.
Ali sonce pomaga?
V zmernih količinah lahko, a zaščita je pomembna: neodišavljen, za kožo prijazen zaščitni faktor, po soncu vlažilna nega.
Kako hitro naj pričakujem izboljšanje?
Pri pravilni negi in zdravilih običajno v nekaj dneh do tednu; če ne, se posvetujte z zdravnikom.
Ali cepljenja lahko opravimo?
AD ni ovira za redna cepljenja; ob velikih izbruhih se posvetujte s pediatrom.
Strokovni pregled vsebin:
Maja Benko, dr. med. spec. dermatovenerologije
Bodite obveščeni o novih vsebinah o bolezenskih stanjih
Ne glede na to ali iščete zanesljive podatke o določenih boleznih, želite izboljšati svoje življenjske navade ali bolje razumeti najnovejša medicinska dognanja, ste na pravem mestu.
Prijavite se na prejemanje obvestil o novih vsebinah in dostopajte do preverjenih in razumljivih informacij.
Projekt podpira:
