Pogosto zastavljena vprašanja

Atopijski dermatitis ni nalezljiv. Gre za kronično vnetno kožno bolezen, zato se pacientom z atopijskim dermatitisom ni potrebno izogibati ali jih kakorkoli omejevati pri stiku z drugimi.

Ja. Potrebno je poskrbeti, da se po športni aktivnosti oz. po znojenju oprha in kožo ustrezno navlaži.

Sončna svetloba oziroma UV sevanje ima tudi protivnetni učinek in lahko pomaga pri atopijskem dermatitisu. Vendar je potrebno zmerno in varno izpostavljanje soncu, torej izpostavljanje soncu pred 10h in po 16h, izogibanje močnemu soncu, potrebna je uporaba ustrezne kreme za zaščito pred soncem in nošnja zaščitnih pokrival in oblačil.

Ob ustrezni negi in lokalni terapiji do izboljšanja navadno pride v tednu dni. V kolikor kljub ustreznemu zdravljenju ni pride do izboljšanja svetujem posvet z zdravnikom.

AD ni ovira za cepljenje. Ob hudih izbruhih je priporočljiv predhoden posvet s pediatrom.

Srbež in vnetje pri AD v prvi vrsti nista posledica delovanja histamina, kot pri alergijskih boleznih (npr. seneni nahod), ampak drugih mediatorjev srbeža. Zato antihistaminiki, ki zavirajo delovanje histamina, na simptoma AD večinoma ne učinkujejo. Deloma lahko pomagajo bolnikom, ki imajo pridruženo koprivnico ali alergijski rinitis.

Ne, AD v osnovi ni posledica alergije na hrano. Gre za kronično vnetno bolezen kože, ki je posledica različnih vzrokov, predvsem spremenjene kožne bariere, genetskih vzrokov, spremenjenega delovanja imunskega sistema, spremenjenega mikrobioma kože in različnih zunanjih dražilcev.
Alergija na hrano je pri bolnikih z AD pogostejša, predvsem pri otrocih, vendar običajo ni osnovni vzrok bolezni. Pri nekaterih bolnikih je lahko alergija za določeno živilo vzrok za poslabšanje bolezni, ne pa za njen nastanek.
Zato izločanje živil iz prehrane brez jasnega suma ali dokazane alergije ni priporočljivo.

Lokalni kortikosteroidi (kortikosteroidne kreme in mazila) so zdravilo prvega izbora za zdravljenje AD. Ob pravilni uporabi so varni in zelo učinkoviti pri zdravljenju te bolezni. Zmanjšujejo vnetje, rdečino in srbež. Neželeni učinki (npr. tanjšanje kože) se pojavijo predvsem pri dolgotrajni (več tednov oz. mesecev vsakodnevno) in nepravilni uporabi lokalnih kortikosteroidov, zlasti pri uporabi premočnega kortikosteroida na občutljivih predelih kože (obraz, pregibi, spolovilo). Pri zdravljenju je zato pomembno izbrati ustrezno jakost lokalnega kortikosteroida glede na lokacijo in stopnjo bolezni, ter dosledno upoštevati navodila zdravnika.

Glede na podatke iz literature atopijski dermatitis pri približno 60% bolnikov do adolescence izzveni, vendar tega pri posameznem pacientu ne moremo zanesljivo napovedati. Verjetnost dolgotrajnejšega poteka je večja pri otrocih s težjo obliko bolezni, pridruženimi atopijskimi boleznimi (npr. astma, alergijski rinitis) in zgodnjim začetkom bolezni.